Morda pa je napočil čas, da pričnemo nase vplivati – mi sami. Z lastnimi dejanji – z osebno odgovornostjo do lastnega počutja. Predvsem pa postopoma & z malimi koraki.
Ne bodi to, kar nisi.
Družbena omrežja imajo v zadnjih letih močan vpliv na nas, naše (ne)samozavedanje ter vsesplošno počutje. Pogosto (ne)zavedno sledimo spletnim idealom, ki nam vsakodnevno kažejo, kakšno naj bi bilo življenje v 21. stoletju. Všečkanje popolnih teles, sledenje posameznikom, ki so drzni, pogumni in nepremagljivi, žaljenje ljudi skozi anonimne profile, posmehovanje, strmenje k vedno višjim ciljem, potreba po »vedno več«, skrivanje za masko navidezne pozitivnosti ...
Pogosto kar težko verjamem, da je vse to postalo realnost & normalnost današnjega časa.
Vse več pozornosti namenjamo virtualnemu svetu, kjer se dobesedno izklopimo iz lastnih teles in se priklopimo na opazovanje in spremljanje življenj drugih, sebi neznanih ljudi.
Skozi vsakodnevno brskanje po družbenih omrežjih in spremljanje novodobnega življenjskega stila - vase sprejemamo sporočila, kakšni moramo postati, da bomo v koraku s časom, opremljeni z modnimi smernicami, lepotnimi ideali ter kaj vse moramo storiti & na sebi spremeniti, da se bomo morda v svoji koži (končno) počutili dovolj dobro.
Čemu lahko (še) verjamemo? Objavljeni fotografiji, javno izpostavljeni zgodbi ali nečemu, kar je tako spretno zakrito v ozadju. Čeprav tako radi občudujemo popolne fotografije, to še ne pomeni, da se za njimi skriva tudi t. i. popolno življenje.
V kolikšni meri »brskanje« po družbenih omrežjih vpliva na nas, naše življenje, psihofizično počutje, odnose z drugimi ljudmi ...? Se zaradi tega, ko precejšen del lastnega – osebnega časa namenimo vsebinam zunaj sebe, počutimo bolje, se na takšen način sprostimo in napolnimo z energijo, ali nas spremljanje tuje vsebine prazni, čustveno mrtviči in oddaljuje - od nas samih & nam (včasih) pomembnih oseb / stvari?
Žal ali na srečo spadam med tiste ljudi, na katere »časovno predolga & prepogosta« uporaba družbenih omrežij neprijetno vpliva na osebno počutje. (Pre)hitre misli, čustvena odsotnost, nezainteresiranost, izguba volje, nezadovoljstvo, razdražljivost ... vse to sem lahko zaznala pri sebi, ko sem sebe »preveč« izpostavila družbenim omrežjem. Zaradi pregledovanja prevelike količine informacij naenkrat sem postajala vedno bolj in bolj utrujena in odsotna v realnem življenju. Spoznala sem, da navkljub temu, da uživam v pisanju spletnih vsebin in deljenju zapisov s podobno mislečimi ljudmi, je zame zelo pomembno, da tudi zase postavim jasno mejo, koliko časa lahko preživim v t. i. virtualnem svetu. Da, tudi to je velik del skrbi zase – sebi postaviti jasno mejo, kaj je za nas še sprejemljivo, varno in predvsem – v kolikšni meri izbrana aktivnost, dejanje vpliva na naše počutje. Hm.
Res je neverjetno, kolikšno moč ima lahko nad nami nekaj, kar je v resnici virtualno, a hkrati (še vedno) tako realno.
V katerem svetu se počutim bolje?
Živeti realno ali biti virtualno?
- vredno raziskovanja -
Skrb zase je pravzaprav spoznavanje sebe na drugačen način, kot smo bili vajeni do sedaj. Pogosto od sebe pričakujemo več, kot smo si v danem trenutku zmožni dati. Od sebe pričakujemo, da se bomo »spremenili« v najkrajšem možnem času, čeprav bi za to realno spremembo potrebovali morda eno ali dve leti svojega življenja. Morda celo več.
Torej, kaj v danem trenutku lahko – realno & v realnem življenju storim zase?
Skrb zase je pomemben korak - k sebi. Pot k spoznavanju tistih delov znotraj nas, ki niso vedno prijetni, zabavni, družbeno sprejemljivi ter družbenim omrežjem zanimivi. Skrb zase ni stremljenje k zgolj stalni pozitivni miselni naravnanosti, ki je v današnjem času družbeno močno poudarjena in preoblikovana skozi močna, a hkrati všečna sporočila: »Ti to zmoreš.«, »Spremeni misli in vse bo OK.« ... Tukaj želim poudariti, da je pozitiven pogled na življenje še kako pomemben, a žal ne tisti – lažno pozitiven. Včasih moramo stopiti v neznano, v svoj, tudi temačen, notranji svet in se počasi soočiti z neprijetnimi občutji, jih spoznati, ozavestiti, začutiti ... da lahko kasneje v življenju naredimo spremembo na bolje. Ker včasih enostavno enostavno ne zmoremo (po)storiti »še to«. Ker včasih zgolj spremeniti svoje misli – ne gre tako na hitro. Ker včasih moramo najprej vstopiti v svoje telo, začutiti sebe – da lahko opazimo svoje notranje miselno & čustveno doživljanje.
Kadar se silimo, da bi bili vedno pozitivno naravnani, zanikamo obstoj svojih življenjskih težav. In kadar zanikamo svoje težave, se oropamo možnosti, da bi jih razrešili in ustvarili srečo.
- Mark Manson
Skrb zase ni iskanje popolnosti v nepopolnem svetu. Skrb zase je sposobnost, da opazimo tudi sebe & sebi pridemo naproti in ostanemo – tam zase. Se prikažemo sebi - ne glede na to, kar se nam trenutno dogaja v življenju. Da tudi sebe zagledamo prav takšne, kakršni smo in z vsem, kar trenutno doživljamo - in ne stremimo k podobi, kakršni bi morali biti, da bi bili s strani družbe & družbenih omrežij (končno) sprejeti.
Skrb zase je nujno »opravilo« in prvi pogoj, da lahko (za)živimo (dokaj) kakovostno in notranje pomirjeno življenje. Čeprav je sprva težko začeti, je na dolgi rok vredno (vsaj) poskusiti.
In da, skrb zase je (lahko) brezplačna. Namenjena je vsem nam, ne zgolj izbranim. Cena, ki jo pogosto moramo plačati za »dovolj dobro opravljeno storitev« je naš čas, pogum, vložek lastne energije ter odločitev, da je vredno poskrbeti – tudi zase.