Živjo. Moje ime je Petra.

Ženska, mama, teta, prijateljica ... predvsem pa oseba, ki si je že od nekdaj želela ustvariti nekaj svojega. Tisto nekaj, kjer bom lahko delila svoje misli, ideje, občutke, zapise ... in se hkrati povezala s podobno mislečimi. Torej s teboj.

In tako je, počasi & postopoma zorela ideja, a hkrati hipno nastala znamka sebi&zase. Tisti občutek, ko v sebi preprosto veš, da je to – to. Prostor namenjen tematiki skrbi zase & predvsem tudi zase. Prostor namenjen zapisom & izdelkom, ki spodbujajo zaupanje vase in skrb tudi za sebe.

Zase lahko rečem, da sem izjemno vesela & ponosna, da sem ta prostor (končno) našla, ustvarila in ga sedaj z velik navdušenjem delim tudi s teboj.

Samo pomisli – koliko tvojega časa na dan nameniš zadovoljevanju potreb ljudi, ki so ti blizu (ali ne tako blizu) oziroma opravljanju vseh nalog, ki jih dobesedno moraš postoriti čez dan. Včasih ima dan premalo ur – da bi lahko kot ženske (sploh) poskrbele tudi zase.

Zato je tako pomembno, da začnemo – vsak dan – malo po malo – pozornost namenjati tudi sebi. Zaradi sebe in zaradi lastnega duševnega zdravja.

Kot ženska včasih čutim družbeni pritisk – kako naj »izgledam« & kaj vse naj (še) znam, preberem, postorim, se (dodatno) naučim ... da bom lahko kos življenjskemu tempu v 21. stoletju. Zase sem spoznala, da mi ni treba (več) tako živeti. Lahko se prilagodim do »neke« mere, a čez sebe v tolikšni meri, kot jo lahko začutim skozi raznolika družbena sporočila, ne želim (več) iti.

Spodbudna sporočila – na svojevrsten način. A včasih takšna sporočila v nas sprožijo vse prej kot olajšanje in notranji mir. Vsaj v meni. Skozi različna življenjska obdobja sem vedno bolj prihajala v stik same s seboj in s sporočili, ki sem jih prejela od okolice. Žal se sporočila niso dosti spremenila – na srečo sem se jaz.

Skrb zase in lastno duševno zdravje zame ne pomenita nekaj – kar lahko dosežem / spremenim / odpravim ... v nekaj urah, v nekaj dneh, v nekaj mesecih ... Skrb zase, gledano skozi širši kontekst, je vsaj zame, dolgoročno – vseživljenjsko delo.

Vse kar smo v življenju doživeli, občutili – vse to je del nas. In bo vedno del nas. Pogosto pa želimo ravno to, kar je od nekdaj del nas – del našega telesa, na hitro odpraviti, pozabiti, odmisliti, potlačiti ...

Skrb zase je zame proces, kjer lahko počasi & postopoma pristopim tudi do sebe. Se povprašam: »Kako se jaz počutim – v odnosu s same s seboj?«, »Kaj čutim?«, »Kako se počutim v lastnem telesu?«, »Kakšne so moje misli?«, »Kako te misli vplivajo na moje vedenje?« ... Ko se (končno) zazrem tudi vase in na podlagi notranjih odgovorov – (po)iščem možne rešitve zase. Tiste, ki sem jih v danem trenutku zmožna dati sebi – in ne tiste, ki mi jih narekuje okolica, družba ...

Skrb zase ni modna muha, niti muha enodnevnica – čeprav nam je od zunaj lahko tako predstavljena. Skrb zase je tisto nekaj, kar storimo tudi za sebe – za lastno – boljše počutje. Včasih je to lahko le lahkoten sprehod, včasih (nujno potreben) obisk pri psihoterapevtu.

In ravno s tem namenom sem ustvarila ta prostor, kjer želim, iz osebnih & strokovnih izkušenj, podeliti svoje misli, mnenja, zapise, izkušnje, doživetja ...

Nadvse bom vesela, če se mi boš pridružila na tej poti & na poti skrbi zase.

Hm. Morda pa tudi skupaj lahko ustvariva kaj zanimivega.

Vse dobro ti želim & upam, da skozi zapise najdeš tudi kaj uporabnega, zanimivega, koristnega – zase.

Hvala za tvoj čas.
Petra